Le Ti in jaz, moj Bog, tukaj sem, pred Teboj. Prišla sem k Tebi po tolažbo. Poznaš moje srce in veš, da sem vznemirjena. Jezus, vedno bolj sem žalostna. Vem, da je Sveti Duh tukaj in prebiva v meni in me tolaži; vseeno, potrebujem ta čas s Teboj in se želim pogovoriti.
Bog, jezna sem. Vedno bolj me jezi situacija s Covidom. Ne, ni me strah bolezni, jezim se na kristjane, na moje brate in sestre, ki so se razdelili na dva tabora. Pa boš rekel, da to ni nič hudega, vsak ima pač svoje mnenje. Veš, Bog, ni tako. Če bi imel vsak svoje mnenje in bi drugemu pustil, da misli po svoje, bi bilo povsem v redu. Tako pa so začeli z vojno, kdo ima prav in s pričevanji iz razno raznih virov, ki dokazujejo, da ravno oni »prav« razmišljajo. Kaj pa vem, kateri vir je resničen in kateri trosi laži?! Saj veš, s kakšno lahkoto ljudje napišejo neresnico pa jih nič ne skrbi, da bi z njo lahko pohujševali. Povsem pa so pozabili na odgovornost za svoja dejanja; no, mislila sem pisanja. A nisi o tem, kako moramo vedno paziti, da izražamo resnico, govoril že preko preroka Jeremija: »Drug drugega varajo, nobeden ne govori resnice. Svoj jezik so navadili na laž, ne naveličajo se delati krivice.« (Jer 9,4) ali »Gospod pa mi je rekel: »Laž prerokujejo preroki v mojem imenu. Nisem jih poslal ne jim ukazal niti jim govoril. Lažnivo videnje, prazno prerokovanje in sleparijo svojega srca vam prerokujejo.« (Jer 14,14)
In Gospod, jasno si nam povedal, da hudič vara in dela zmedo. Hudič spreminja resnico in dobro imenuje to, kar je zlo in zlo imenuje to, kar je dobro. »On je bil od začetka morilec ljudi in ni obstal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar govori laž, govori iz svojega, ker je lažnivec in oče laži.« (Jn 8, 44) Gospod, ti pa vabiš našega duha k odkritosrčnosti in k izogibanju vsakega konflikta z močjo resnice: »Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.« (Jn 3, 21)
Bog, kaj se dogaja v srcih mojih bratov in sester? Kako to, da so se tako spozabili in so dovolili, da v njihovem srcu prevlada napuh? Ja, napuh. Gospod, kaj ni to napuh, če mislim, da je samo moje stališče pravilno in potem še drugemu vsiljujem svoje mnenje? Gospod, ali ni to prevzetnost, ko menim, da sem ravno jaz najbolj pameten na tem svetu in sem tisti, ki se ne moti? Gospod, ali nam nisi zapovedal, da: »Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo«. (Gal 5, 26) in zapovedal si nam: »V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« (1Pt 5,5)
Gospod, kje je ostala ljubezen? Ja, vem, Tvoja je neskončna in večna. Mislila sem na našo, človeško ljubezen drug do drugega; na takšno, ki je potrpežljiva, vse prenaša, vse odpušča, se veseli resnice, ne misli hudega (1 Kor 13). Ja, Gospod, skoraj znam že na pamet ta tvoj ljubeči citat. Priznam pa, da sem šibka. Poglej, kako se jezim nad to situacijo, prav nič nisem v ljubezni do tistih, ki sejejo zmedo. Naj me pustijo pri miru! Odrasla sem in sem odgovorna sama zase; sama se moram izobraziti in poiskati informacije, da najdem odgovore, ki me bodo pripeljali na pot odločitve. To bo moja odločitev in zanjo bom jaz odgovorna. O, Gospod, ta tvoj ljubeči pogled, ko tako divje razlagam, kako se počutim ob vseh teh pritiskih, me pomirja. Ja, saj vem, da se spomniš, kako sem po vseh pridobljenih informacijah v tišini in molitvi poiskala odgovor, kako naj se odločim, kaj naj naredim.
Gospod, pa še to bi ti rekla. Ali ni tako vedenje, ki vodi do razprtij in ki v drugemu vzbuja jezo, agresijo in nestrpnost, posledica delovanja hudega duha? Ali nisi vedno govoril o tem, da moramo razločevati duhove? Ali nisi opazil, da so ljudje pozabili na to, da naj se obrnejo k Tebi po nasvet in naj prosijo Svetega Duha za modrost in vodenje? Preveč so zaverovani v svoj prav in tega častijo kot boga. Gospod, vem, da imamo človeški otroci pomanjkljivosti in potrebujemo potrditve, da se bolje počutimo: privlačijo nas moč, čast, užitek, oblast in še druge, posvetne stvari. Ali ni dokazovanje svojega »prav« ravno v tem, da se želimo potrditi v teh zemeljskih stvareh? Vem, ustvaril si nas za svobodo. Ali bom slaba ali dobra, daješ mi svobodo, da se odločim za eno ali drugo. »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni.« (Gal 5, 13) Ljubiš me, ne glede na to, katero pot izbiram.
Ti, Gospod, pa si Ljubezen sama in tam, kjer je ljubezen, si Ti v nas in med nami. »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori Gospod. Pripeljal vas bom nazaj v kraj, od koder sem vas odpeljal v izgnanstvo.« (Jer 29, 11-14)
Gospod, ti vse veš. 5000 umrlih za Covidom v naši deželi si že poklical k sebi. Imeli so svoje prepričanje o cepljenju, nepomembno, zapustili so nas. A sedaj jim je že popolnoma jasno, kje so se v življenju zataknili, kje so obstali. Predvsem pa so se ob srečanju s Teboj soočili z vprašanjem: »Ali sem dovolj ljubil? Ali sem imel dovolj ljubezni do bližnjega?«
Razorožil si me, Gospod. Razorožil si me z vprašanjem o ljubezni, ki si ga ta trenutek namenil tudi meni. Dal si mi odgovor na vprašanje, na kateri strani si: ali na strani tistih, ki zagovarjajo cepljenje ali na strani tistih, ki se borijo, da ne bi bili cepljeni. Tvoja edina in prava POT je LJUBEZEN. Hvala, moj Stvarnik za ta trenutek resnice. Pogovor s Teboj mi daje moč, da nadaljujem po poti s Teboj in trdno vero, da si vedno z menoj. Amen.
Darja Justinek