Velikonočno tridnevje, veliki petek 2022! Če to ni največji praznik, Bog je pripravljen trpeti in umreti za nas! Od prvega velikega petka naprej je človek odrešen, kot tudi vse človeštvo! Od prvega petka od tretje ure naprej se je odprl predpekel, so se odprla nebesa! Do tedaj so se v predpeklu zadrževali po smrti pravični, veliki Johaim in Ana, Zaharija in Elizabeta, Janez Krstnik, sv. Jožef in drugi pravični in sveti … tudi desni razbojnik bi končal povsem drugače … ker niti največje svetništvo ni pomagalo priti v nebesa brez Kristusovega trpljenja in smrti, se ob tretji uri odpreta predpekel in nebesa.
Bog je umrl na križu, Jezus gre takoj v predpekel, da svobodi pravične in svete duše, ki brez njegove daritve ne bi mogle priti v nebesa. Kristusovo trpljenje in smrt je temeljni kamen tiste nove pashe – prehoda – ki novemu Izraelu – Cerkvi – odpre – kot staremu Izraelu pot preko morja – nam pa v večni Jeruzalem. Jezus je prišel na svet, bil položen v jasli in zaživel med nami kot človek, da bi nas s svojo krvjo in trpljenjem ter smrtjo odrešil.
V Stari zavezi so v spravo in kesanje z Bogom darovali vedno novo in novo žival, v Novi zavezi je ena sama daritev, Jezusa, ki postane žrtev, oltar in veliki duhovnik, in pokrije vse grehe od prvega do zadnjega, ki bo storjen, tudi tik pred njegovim drugim prihodom in končno sodbo. Od sedaj se ne opravlja nobena več daritev pri sv. maši, temveč se le ponavzočuje tista prva in edina, prvega velikega petka.
Danes je resnično praznik, je osrednji dan velikonočnega tridnevja, – pashe – prehoda – vsega človeštva – ko je pravi Bog in pravi človek pripravljen umreti za vsakega izmed nas in za vse človeštvo. Med postnim časom sem parkrat začutil, tako veliko lepoto postnega časa, da sem si želel, da se ne bi nikdar končal. Kaj je ta lepota postnega časa? Pravi Bog je pripravljen za nas trpeti in umreti! To je lepota, to je ta Njegov duh, duh njegovega Srca, njegove zastonjske daritve, ki nas posebno nagovarja še danes, na veliki petek. Kajti mnogi bi bili pripravljeni potrpeti in umeti, morda tudi še za slavnega in pravičnega; On pa je za nas umrl, ko smo bili še grešniki, stran od njega in smo ga zavračali.
Osrednje današnje dejanje je prav gotovo liturgično bogoslužje velikonočnega petka, ki izraža to veliko lepoto njegovega Srca, njegove neizmerne in neponovljive daritve, njegovega častitljivega in nedojemljivega trpljenja za nas. Sestavljeno je iz opravila Božje besede, slovesnih prošenj za vse potrebe, češčenja križa in obhajila. Prav tako pa je danes dan, ko bo vsa Cerkev molila, v duhu pod Jezusovim križem tudi začetek 9 dnevnice božjega usmiljenja. V njem nas Gospod vabi, da bi vsak ob tretji uri klicali njegovo brezmejno, nedoumljivo in nepojmljivo usmiljenje za ves svet, za vse človeštvo kot tudi za naše osebne potrebe.
Na današnji dan, na tretjo uro, je tudi začetek tiste svetovne duhovne krščanske revolucije, ki dajejo največjo čast in zasluženje daritvi, križu, trpljenju, ljubezni do sovražnikov, odpuščanju, kesanju, usmiljenju, spravi. Izrazom, ki jih preje svetovno izrazoslovje sploh ni poznalo, ali pa so dobili povsem nov pogled, non poudarek, nov sijaj. Iz velikonočnega tridnevja, posebno iz velikega petka je rojena krščanska kultura in njen humanizem. Bog je za nas trpel in za nas dal življenje. Rodi se tista beseda in tisto gibanje, ki prežema našo vero in našo družbo: prava in čista svoboda – tudi demokracija – ki pa je žal velikokrat zlorabljena. A prav in ednino krščanstvo izraža tisti upanje in vero v človeka, da je le ta tega vedno znova vreden, prav zaradi dostojanstva, ki mu ga izrazi Bog preko zastonjskega trpljenja in smrti na križu.
Naše največje dostojanstvo je v tem, da bomo večno živeli, da smo večni, ki pa ima bistvo in temelj v Kristusovi daritvi, trpljenju in smrti na križu. Brez tega bi se nam bi bilo bolje ne roditi, brez tega raje pijmo in jejmo, kot pravi sv. Pavel. To nas kliče, da tudi v tem velikonočnem tridnevju, potem ko smo v postnem času postrgali stari kvas in se očistili v velikonočni spovedi, z vsem srcem in z vso dušo, pri tem višku obhajanja cerkvenega leta – velikonočno tridnevje in Velike nedelj – goreče prosimo za vse potrebe, posebno, da Bog konča vojno v Ukrajini in se SLO odloči za novo življenje, za življenje iz vrednot ustanoviteljev Evropske skupnosti narodov. Edino krščasnki etos, krščanski humanizem ima tiste odgovore, ki morejo potešiti neizmerno veličino duha človeka in njegovega dostojanstva. Edino družbeni nauk Cerkve nam pokaže, da je mogoče živeti v pluralni družbi , med verskem spoštovanju, kjer vsi predstavniki manjšin lahko doživijo svoje največje spoštovanje in dostojanstvo; kjer je za večino manjšina bogastvo in različnost v enakosti.
To je tudi veliko sporočilo velikonočnega tridnevja, to je tudi moč velikonočnega tridnevja in Velike nedelje: »Vsi smo bratje«. Tvoja, moja, naša, vaša različnost nas bogati. Vsi lahko sodelujemo, participiramo na oblasti po svojih izvoljenih predstavnikih. Ni izključevanja manjšin, predstavnikov drugih verstev, v demokraciji in pravni državi vsi poklicani, da bogatimo tri relativno samostojne in neodvisne veje oblasti; našo in katerokoli drugo skupnost. In ta duh je v popolnem prepadu s totalitarizmom, katerokoli ideologijo ali katerimkoli – izmom – .
Demokracija ni namenjena sama sebi, temveč je njen cilj družbeno politično služenje za vsakega in vse. Demokracija je neizmeren in strašen dar tudi na družbenem političnem področju, in prav velikega petka, prav zaradi tistega zametka v Jeruzalemu – bila je še bolj ulična – je bil pripravljen Jezus trpeti in umreti na križu. Pojdimo na volitve, vzdržujmo in spoštujmo demokracijo, tudi za ceno lastnih žrtev in izgub jo ne obračajmo po sebi in v korist lastnih ego teženj. Eno največjih dokazov, da je bil Bog pripravljen trpeti umreti zaradi zametka demokracije – ki je bila še bolj ulična kot ne – je tudi padec berlinskega zidu in popolnoma miren razpad sovjetskega imperija ter nastanek številnih novih samostojnih in neodvisnih držav, ki temeljijo na demokratični ureditvi, katerih temeljna in odločujoča nit je pravna država.
In vse to se je zgodilo po posvetitvi Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu, leta 1984, na Gospodovo oznanjenje, po papežu sv. Janezu Pavlu II., na trgu sv. Petra, v povezanosti z vsemi škofi sveta, posebno s posebnim odposlancem škofom Hnilico v Kremlju, ko je istočasno storil, kar je papež v Vatikanu. Demokracija in pravna država se rojevata iz Kristusove daritve na križu; popolnoma jasno, saj je Cerkev na prvem mestu poklicana biti tisti prototip družbe, ki je popolnoma pravična, in spoštuje različnost narodov in ljudstev, posameznikov in manjšin, v njihovem izročilu in narodnem bogastvu, preko katerega se je Kristus učlovečil v njihove običaje in navade, po nauku in izročilu Cerkve.
In ko gledamo veliki vojaški preobrat v Ukrajini, po obnovi te prve posvetitve s posebnim naglasom za Rusijo in Ukrajino – praktično so se Rusi umaknili iz celega dela Ukrajine, kot predvsem veliki človeški in moralni poraženci, na mejni vzhodni del; … vidimo, da Sveta Trojica resnično potrjuje veliko skrivnost, razodeto v Fatimi, Bog želi slavo in moč velikonočnega tridnevja in Velike nedelje proslaviti, posebno po češčenju, posvetitvi in življenju iz posvetitve Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Ne po Mariji! Ne po Materi Božji! Ne po Kraljici miru! Temveč po Njenem Brezmadežnem Srcu! Pred tem pa smo gledali 60 km dolge kolone vojaških vozil proti Kijevu!
Tudi Slovenija je doživela prav v letu sv. Jožefa, prav v 30. letu samostojnosti in neodvisnosti, prav v eni izmed največjih preizkušenj v zgodovini – korona – tisti odločilni družbeno politični preobrat, ki je veliko bližje osrčju in izvoru vsebine in vrednost velikonočnega tridnevja in Velike nedelje kot pred tem.
Pojdimo na volitve, izbirajmo stranke in njihove predstavnike, ki izbirajo obrambo življenja pred smrtjo; naravo – osebno kot zunanjo – pred najrazličnejšimi deviacijami; ustavno demokracijo; pravno državo; združeno, pomlajeno, samostojno Evropo; blaginjo utemeljeno tudi na spoštovanju preteklega dela naših upokojencev ; povezovalnost, spoštovanje in ne izključevalnost… .
To so veliki sadovi velikega petka, Jezusove daritve na križu – »Še danes boš z menoj v raju« – »Žejen sem« – »Sin glej … Mati glej … » – » Oče, odpusti jim saj ne vedo kaj delajo« – »Dopolnjeno je!« – za tiste in tistega, ki se jim hoče-jo odpreti, ne glede na narodnost ali versko ali katero koli drugo pripadnost.
T. S.