Kaj je to slavilna molitev? Navadno smo navajeni, da Boga prosimo, malo manj smo vajeni, da se Bogu zahvaljujemo, čeprav že beseda “evharistija” namiguje na zahvalo. Slavljenje pa je najvišja stopnička v približevanju Bogu. Namreč, ko Bogu dajemo z besedami čast in slavo, s tem izstopamo iz lastne zaprtosti in priznavamo svojo odvisnost od Boga. S tem se tudi najbolj odpiramo za prejem milosti.
Dejstvo je tudi, da se prava teologija poraja največ iz slavljenja. Čeprav čutimo nemoč in omejenost naših besed, ko opisujemo Boga, je to vendar potrebno predvsem nam, ne Bogu. V evharističnem hvalospevu med drugim molimo: “Tebi naša hvala ni potrebna, vendar se ti po tvoji dobroti smemo zahvaljevati. Naše hvalnice (zahvale) ti ničesar ne dodajo, pomagajo pa nam na poti k tebi.”
Nekaj o slavljenju smo že spregovorili TUKAJ.
Sedaj gremo na naslednjo vajo – uporabimo besedila, ki jih znamo na pamet. Gre namreč za mašna besedila in za molitve, ki jih morda poznamo s češčenja. Morda jih večkrat doma zmolimo počasi in jih skušamo ozavestiti.
Molitev “slave”:
Slava Bogu na višavah
in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.
Hvalimo te, slavimo te,
molimo te, poveličujemo te,
zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave.
Gospod Bog, nebeški Kralj, Bog Oče vsemogočni.
Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus,
Gospod Bog Jagnje Božje, Sin Očetov.
Ti odjemlješ grehe sveta, usmili se nas.
Ti odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo.
Ti sediš na desnici Očetovi, usmili se nas.
Zakaj edino ti si Sveti,
edino ti Gospod, edino ti Najvišji,
Jezus Kristus, s Svetim Duhom: v slavi Boga Očeta.
Amen.
Prvi stavek te molitve nas spominja na prepevanje angelov ob Jezusovem rojstvu. Nato sledi slavljenje Boga, ki vključuje tudi prošnjo, vendar gre večinoma za slavljenje Boga.
Podobno gre tudi pri molitvi pred povzdigovanjem, ki je vzeta delno iz Izaijeve knjige, deloma pa iz psalma, ki ga Judje imenujejo “veliki halel”:
Svet, svet, svet si ti, Gospod, Bog vsega stvarstva.
Polna so nebesa in zemlja tvoje slave.
Hozana na višavah.
Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem.
Hozana na višavah.
Zelo primerno slavilno besedilo je tudi molitev v spravo za bogokletje, ki sledi vsakemu evharističnemu blagoslovu:
Bog bodi hvaljen.
Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.
Ko bomo ta besedila premišljevali in jih s srcem molili, bomo začutili pravega duha slavljenja.