Gospod, ko hodimo za teboj na tvoji poslednji zemeljski poti na Kalvarijo, se šele začnemo zavedati lastnih zablod, ki nas ovirajo, da lahko prejemamo vse tisto, kar nam želiš dati. Posebej nas bremeni napuh, prvi od naglavnih grehov. A na križu si premagal tudi to – s svojo ponižnostjo.
(spodaj je navedeno le besedilo za posamezno postajo, lahko se doda tudi molitev Očenaš)
I. Postaja: PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT
Ko sami sodimo in obsodimo, se niti ne zavedamo, da se skušamo postaviti v vlogo Boga. Starodavna skušnjava, s katero je v raju kača zapeljala prva človeka: biti kakor Bog. Gospod, reši nas duha obsojanja.
II. Postaja: JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME
Križa se pogosto otepamo, nočemo ga sprejeti. Iščemo »instant« rešitve, se oprijemamo bližnjic, s katerimi pa si naložimo nove križe. Pa se tega niti ne zavedamo. Gospod, reši nas duha odklanjanja križa.
III. Postaja: JEZUS PRVIČ POD KRIŽEM PADE
Moč se spopolnjuje v slabosti, je zapisal sv. Pavel. Da, če sprejmemo svoje slabosti kot razlog za ponižnost. Toda ko imamo v sebi prepričanje, da smo popolni, nas naše karakterne slabosti hitro zlomijo. Gospod, reši nas duha napuha.
IV. Postaja: JEZUS SREČA SVOJO ŽALOSTNO MATER
Ko se znajdemo v stiski, nas je strah, da bi nas naši bližnji videli nemočne, obupane. Na vsak način hočemo obdržati videz nekoga, ki je pokončen, ki mu nič ne more do živega. Gospod, reši nas duha utvare o naši odpornosti na vse težave.
V. Postaja: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ
Kako pogosto smo navajeni govoriti: »Nič nam ni podarjeno.« Vse smo si izborili sami, vse smo naredili sami. Kot da nam Bog nikoli ni bil blizu. A brez Njega ne moremo storiti ničesar. Gospod, reši nas duha mišljenja, da vse zmoremo sami, brez Tebe.
VI. Postaja: VERONIKA PODA JEZUSU POTNI PRT
Kako nas je strah, da bi na druge naredili slab vtis. A Jezus se ni izmikal ženi, ki je iz množice prišla do njega. S svojim obličjem je v njen prt pustil odtis trpečega Boga. Gospod, reši nas duha bolestne navezanosti na lasten ugled.
VII. Postaja: JEZUS DRUGIČ POD KRIŽEM PADE
Ne bolijo nas samo naši lastni padci, spodrsljaji, ampak predvsem to, da jih vidijo drugi. Pred drugimi hočemo biti močni in brez napak. Jezus, Odrešenik, pa je pod težo križa omahnil. »Druge je rešil, sam sebe pa ne more rešiti,« so se norčevali iz njega. Gospod, reši nas duha napačne samopodobe.
VIII. Postaja: JEZUS TOLAŽI JERUZALEMSKE ŽENE
Žene, ki so spremljale Jezusa, niso prikrivale svoje žalosti nad njegovo žalostno usodo. Toda bolj kot nad Odrešenikom lahko jočemo nad seboj. Tudi nad našo prikrito žalostjo in depresijo, ki jo skrivamo, namesto da bi jo predali Jezusu. Gospod, reši nas duha lažnega ponosa.
IX. Postaja: JEZUS TRETJIČ POD KRIŽEM PADE
V življenju pridejo tudi padci, ki nas lahko povsem dotolčejo, ko se povsem spustimo na dno. Ko na takšen način padejo naši bližnji, nam ni težko izreči sodbo: »Iz tebe tako ali tako nič ne bo.« Gospod, reši nas duha obupa.
X. Postaja: JEZUSA SLEČEJO
Kaj storiti takrat, ko se znajdemo povsem brez vsega, ko nam je vzeto še tisto zadnje, kar nas lahko pokrije? Ostane nam samo še Bog, na katerega se lahko zanesemo. Kajti ta svet nam ne more prinesti sreče. Gospod, reši nas duha posvetnosti.
XI. Postaja: JEZUSA NA KRIŽ PRIBIJEJO
Jezus je molil za svoje preganjalce in jim odpustil, medtem ko sami mislimo, da z odpuščanjem dajemo potuho tistemu, ki nas je prizadel. Prav nasprotno: z neodpuščanjem ostajamo suženj lastnega agresorja. Gospod, reši nas duha zamere.
XII. Postaja: JEZUS UMRE NA KRIŽU
Smrt ni najhujše, kar nas lahko doleti. Za sv. Pavla je bila smrt celo dobiček, sv. Frančišek Asiški jo je imenoval »sestra smrt«, saj se z njo rodimo za večno življenje. Huje od tega je živeti zgolj za ta svet in širiti kulturo smrti, začenši s splavom. Gospod, reši nas duha kulture smrti.
XIII. Postaja: JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA IN GA POLOŽIJO MARIJI V NAROČJE
Zdi se, da je z Jezusovo smrtjo vsega konec, a še zdaleč ni tako. Kako hitro nas zapelje miselnost, da se lahko zanesemo samo na to, kar je minljivo. Ne zavedamo se, da bomo tudi sami nekoč samo še prah. Gospod, reši nas duha mesenosti in materializma.
XIV. Postaja: JEZUSA POLOŽIJO V GROB
Celo za mnoge kristjane je grob poslednji kraj počitka. Ne verujejo v vstajenje poslednji dan. Ostane samo še nič, nihilizem, obup. In ko se zgodi izguba, se zgodi celo samomor. Gospod, reši nas duha obupa in nihilizma.
XV. Postaja: JEZUS VSTANE OD MRTVIH
Gospod, v Tvojem imenu se odpovedujemo zaverovanosti v ta svet, obupu, kulturi smrti, materializmu, predvsem pa napuhu. Vemo, da si Ti s svojo smrtjo na križu vse to premagal. A vse bi bilo zaman, če ne bi vstal od mrtvih in tako premagal celo smrt. Naj s teboj tudi mi vstanemo in postanemo zmagovalci. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.