Uvod: V VRTU GETSEMANI
Jezus, s teboj smo v duhu zbrali na kraju, kjer si prelil krvavi pot. Ostal si sam, kljub učencem, ki so te spremljali. A nisi se mogel zanesti nanje, kajti bili so prestrašeni in utrujeni. Tudi mi smo slabotni in mnogokrat zaspani, brez volje, da bi karkoli sploh naredili. Prav ta mlačnost te je najbolj potrla, ko si bojeval svoj smrtni boj, tik preden so te zvezali in odpeljali.
Sedaj ti, Jezus, izročam vso svojo domovino, domači kraj, domačo župnijo, delovno mesto. Vse, ki so me prosili za molitev. Prinašam ti vse trpeče sorojake, ki te iščejo. Mene pa naredi budnega in pozornega za stiske drugih. Okrepi me, Gospod. Brez tvoje milosti ne morem ničesar storiti.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Prva postaja: PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Sodba je padla. »Križan boš!« Poti nazaj ni več. Jezusovo življenje je zapečateno. Po najbolj umazanem sodnem procesu v zgodovini so nedolžnega obsodili na smrt.
Pred seboj vidim sedaj vse tiste, ki so v slovenski zgodovini zaradi krivičnih odločitev sodnikov izgubili življenje, premoženje, dostojanstvo. Mnogi pa so bili poslani v smrt povsem brez sodbe. Še danes nimajo svojega groba. Svoje zadnje počivališče so našli v kraških breznih, tankovskih jarkih in rudniških jaških.
Sem tudi jaz med tistimi, ki krivično sodijo? Morda pa z grenkobo gledam na ta žalostna obdobja slovenske zgodovine. Jezus, naj s tvojo močjo odpustim vsem krivičnim sodnikom. Osvobodi me, Gospod, vsake zagrenjenosti.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Druga postaja: JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Rabljem se mudi pri izvršitvi smrtne kazni. Jezus in še dva razbojnika morajo priti čim prej na Kalvarijo, kajti naslednji dan je praznik. Še zadnje dejanje mučiteljev: križ, na katerega bo pribit Odrešenik, mora prav on sam odnesti na mesto, kjer bo križan.
Gledam pred seboj množico ponižanih in trpečih sorojakov, ki jih rablji pehajo z živinskega vagona, udarjajo in zmerjajo. »Izdajalec!« Ta bridka obtožba ves čas odmeva in pušča za seboj krvavo sled. In odmeva tudi dandanes.
Jezus, usmili se vseh teh, ne samo žrtev, ampak tudi vseh rabljev. Mnogi so bili zaslepljeni in zastrupljeni s sovraštvom. Prav njihove duše najbolj potrebujejo molitve. Jezus, osvobodi me vsakega sovraštva do njih. Nad njih in njihove družine kličem blagoslov, ki je kot žerjavica na satanovi glavi. Ker sem tudi sam dostikrat v vlogi rablja in se tega sploh ne zavedam.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Tretja postaja: JEZUS PRVIČ POD KRIŽEM PADE
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Težak križ se globoko zažira v Jezusovo ramo in vreže novo hudo bolečo rano. Breme postane pretežko. Jezus pade. Vojaki ga skušajo spraviti pokonci, tudi s suvanjem in brcami. Mudi se jim na Golgoto.
Pred očmi imam sedaj vse svoje sorojake, ki so izgubili vero, ki so zavrgli evangelij, mnogi pa v njem niso bili vzgajani in poučeni. Mnogi med njimi so morda celo bojeviti nasprotniki vere. Številni so svojo duhovno uteho našli v lažnih bogovih, v nekrščanskih duhovnih praksah, celo v okultizmu. In se ne zavedajo, kako hudo prekletstvo kličejo ne le nase, ampak na ves svoj rod in tudi svojo domovino.
Jezus, usmili se vseh teh bratov in sester, ki ti jih izročam. Morda sem tudi jaz pripomogel k temu, da so te zavrgli ali te ne poznajo. Morda tudi sam častim tuja božanstva. Jezus, v tvojem imenu se jim sedaj odpovem. Samo ti si moj edini Odrešenik. Pomnoži in utrdi mojo šibko vero. Prav zaradi moje mlačnosti si namreč padel pod križem.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Četrta postaja: JEZUS SREČA SVOJO ŽALOSTNO MATER
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Komaj se Jezus v svoji veliki bolečini dvigne, ga čaka nova boleča preizkušnja. Med obrazi tistih, ki ga spremljajo na križevem potu, ozre svojo mater. Tudi ona v srcu občuti bridkost. Sin moj, kaj so ti naredili!? Kaj si jim storil, s čim si jih užalil? Ni besed, samo pogled, ki razodeva vse.
Gospod, v duhu pred seboj vidim številne izgubljene otroke, ki so zašli na kriva pota. Mnogi od njih so se znašli v suženjstvu drog. Spet drugi so sirote ali pa prihajajo iz razbitih družin. V svojem srcu nosijo veliko bolečino, ki je ne znajo izraziti. Čutijo se zavržene, pomendrane, osovražene.
Jezus, po solzah svoje Matere se usmili vseh izgubljenih otrok. Vseh, ki so se zaradi svojih notranjih ran znašli v breznu suženjstva. Iščejo te, želijo rešitev, a so njihove oči dostikrat zaslepljene. Jezus, osvobodi tudi mene, da jih ne bom obsojal, ampak jih bom lahko pripeljal k tebi. Morda sem tudi sam takšen izgubljen otrok. Gospod, ozdravi me, dotakni se me.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Peta postaja: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Ker Jezus komaj še stoji na nogah, vojaki prisilijo poljedelca Simona, ki se vrača s polja. Upira se. Zakaj bi nosil križ namesto nekega obsojenega tujca? Toda Jezusov pogled ga spremeni. Simon ne vidi več obsojenca in tujca. Za pogledom hudo pretepenega in izčrpanega Nazarečana se skriva upanje.
Sedaj v duhu poglejmo na vse tiste, ki zaman čakajo na pomoč v svojih stiskah. Ostajajo osamljeni in zapuščeni. Pa tudi tiste, ki ne želijo, da jim kdo pomaga. Ne želijo priznati svoje nemoči, da ne zmorejo sami, ker bi morali s tem priznati poraz. Morda so njihove oči zastrte. Ne vidijo rešitve, vztrajajo v svoji drži.
Jezus, sem tudi sam med tistimi, ki si zatiskajo oči pred stiskami bratov in sester? Morda sem med tistimi, ki zaradi pomanjkanja ponižnosti ne želijo sprejeti ponujene pomoči. Jezus, osvobodi me napuha in nečimrnosti. Ozdravi me. Potrebujem te, tako kot si ti potreboval Simona iz Cirene.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Šesta postaja: VERONIKA PODA JEZUSU POTNI PRT
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Žalosten sprevod, ki se vije od Jeruzalema do Golgote, je zaznamovan z vojaki, ki surovo odrivajo vsakogar, ki bi skušal samo pokazati kakršnokoli naklonjenost obsojencu. Toda dovolj je bil trenutek nepozornosti rabljev, da je do Jezusa stopila žena s prtom v roki, ki ga je ljubeče položila na njegov obraz. Jezusov krvaveči obraz je na belem prtu pustil odtis.
Gospod, sedaj ti izročam vse tiste, ki imajo v sebi odtis napačne podobe o Tebi. Morda so bili napačno versko vzgajani in še vedno vidijo o tebi nekakšnega strogega in neusmiljenega sodnika, morda policaja, ki komaj čaka, da te bo kaznoval za najmanjši prekršek. Spet drugi ne priznavajo Tebe kot osebo. Želijo imeti opravka le s kozmično energijo.
Jezus, morda sem tudi jaz pripomogel k temu, da imajo mnogi ljudje napačno podobo o tebi? Odpusti mi, Gospod. Ti odtisni v njihovo srce svojo pravo podobo. Osvobodi me vseh napačnih podob o Tebi.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Sedma postaja: JEZUS DRUGIČ PADE POD KRIŽEM
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Kljub Simonovi pomoči postane breme križa spet pretežko. Jezusove noge klecnejo. Izčrpanost in bolečine po vsem telesu ter neznosna žeja, vse to pripomore, da se Jezus že drugič zgrudi pod križem. Ves sprevod znova obstane. Rabljem se mudi. Jezusa morajo spraviti pokonci, čeprav na silo. Z obsojenimi na smrt ni usmiljenja. Če je potrebno, jih suvajo tudi z razžarjenimi kovinskimi palicami.
Da, Jezus, to je bil padec, ki simbolizira naš padec v kreposti upanja. Koliko je ljudi, ki so preprosto prenehali verjeti v Tvoje obljube, Tvojo pomoč. Toliko je malodušja, obupa, apatije. Mnogi so prepričani, da se lahko rešijo le z lastnimi močmi. O Bogu nočejo niti razmišljati. Če bi obstajal, po njihovo ne bi bilo katastrof, vojn in lakote.
Jezus, sem morda tudi jaz izgubil vsako upanje? Sem tudi zaverovan zgolj v lastne moči in menim, da mi ni nič podarjeno? Odpusti mi, Gospod. Proslavi se v meni, Jezus. Zaupam vate, ker vem, da upanje ne osramoti.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Osma postaja: JEZUS TOLAŽI JERUZALEMSKE ŽENE
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Pot na Golgoto se nadaljuje. Jezusa poleg dveh razbojnikov, Simona iz Cirene, rimskih vojakov ter velikih duhovnikov spremlja tudi množica ljudi. Mnogi se mu posmehujejo in mu privoščijo čim bolj okrutno smrt. Toda vmes so tudi žene, ki mu tudi v teh najtežjih trenutkih ostajajo zveste. Niso se obrnile po vetru in se prepustile gnusobi smrtnega sovraštva. In sedaj ta, ki sam potrebuje tolažbo, tolaži nje.
Pred seboj imam sedaj vse tiste, ki so zaradi svojega prepričanja preganjani. Svoje mišljenje morajo skrivati, sicer so lahko ob službo, lahko pridejo celo v zapor. Tu so otroci, oropani srečnega otroštva. Mnogo prezgodaj so okusili sad spoznanja dobrega in zlega.
Jezus, v Tvoje roke izročam vse te ranjene otroke, ki te potrebujejo. Naj začutijo moč Tvojega ozdravljenja, Tvoje ljubezni. Izročam ti vse preganjane, pa tudi preganjalce. Tudi sam se ti izročam, Jezus – po svojem križu in preliti Krvi ozdravi moje notranje rane.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Deveta postaja: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Sprevod se že skoraj približa cilju. Še nekaj korakov. Toda bolečina je prevelika. Povsem izčrpan se Jezus še tretjič zgrudi pod križem. Skuša zbrati še zadnje atome moči. »Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.« Le še misel na to, da mora izpolniti Očetovo voljo, ga prisili k temu, da se ponovno dvigne na noge. Svoj kelih želi izpiti do konca.
Tretji padec simbolizira naše pomanjkanje ljubezni ter vse tiste brate in sestre, ki zaradi pomanjkanja ljubezni hudo trpijo, v svoji duši čutijo zavrženost, zapuščenost in osamljenost. Tudi oni so padli in želijo vstati. A potrebujejo Odrešenika, da se dotakne njihovih ranjenih src. Potrebujejo notranje ozdravljenje in osvoboditev. Tako kot jaz. Morda sem zaradi svoje lastne zavrženosti nehote povzročil bolečino drugemu.
Jezus, ozdravi me, ozdravi moja čustva in spomine. Pa tudi vse tiste brate in sestre, ki ti jih še posebej priporočam – iz moje župnije, mojega kraja, delovnega mesta, moje domovine. Jezus, dvigni me, brez Tebe ne morem storiti ničesar.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Deseta postaja: JEZUSA SLEČEJO
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Naposled pride karavana do cilja. Tu Jezusu vzamejo še poslednje, kar je imel – njegovo skromno in od udarcev strgano obleko. Obsojenec nima nobenega dostojanstva več. Morajo ga ponižati do konca. Za prva človeka v raju je golota postala prekletstvo po tistem, ko je nasedel satanovi obljubi, da bosta kakor Bog.
Sedaj k Jezusu v duhu prinašam vse tiste, ki so bili ranjeni na področju čistosti in intime. Vse, ki so bili zlorabljeni in ponižani, posebej na spolnem področju. Pa tudi tiste, ki so se sami spustili v nevarne igre, ne vedoč, da so privolili v ponižanje svojega lastnega dostojanstva. Posebej vse tiste mlade, ki se brez zavor prepuščajo nagonom – ker jih okolica tako uči.
Gospod, osvobodi jih vsake zvezanosti in jih ozdravi. Samo ti jim lahko vrneš dostojanstvo. Gospod, odpusti mi, če sem kdaj privolil v nespoštljiv odnos do spolnosti. Ozdravi in osvobodi me, Gospod.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Enajsta postaja: JEZUSA NA KRIŽ PRIBIJEJO
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Ko so Jezusu vzeli še tisto poslednje, kar je imel, namreč njegovo obleko, se je začelo poslednje dejanje rabljev: pribijanje na križ. V najstrašnejših mukah Jezus prosi za svoje preganjalce: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Tudi v najbridkejših trenutkih ostaja zagovornik svojih preganjalcev.
Jezus, tako kot si ob trpljenju v vrtu Getsémani v duhu videl številne množice, ki si jih odrešil s svojim trpljenjem, pa so žal mnogi od njih ostali mlačni, tako sedaj predajam v Tvoje roke vse tiste brate in sestre, ki nočejo odpustiti ali pa so nasploh duhovno mlačni. Morda sem tudi sam med njimi? Morda nočem odpustiti?
Jezus, nauči me odpuščati, kakor si ti sam odpustil svojim sovražnikom. Preoblikuj moje trdo srce. Naj ne bo kakor kamen, tudi ko bom s strani drugih doživljal zaničevanje, ko bom zavržen. Jezus, ozdravi me vsake trdosrčnosti.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Dvanajsta postaja: JEZUS UMRE NA KRIŽU
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Dolge tri ure je trajalo Jezusovo strahotno trpljenje na križu. Nad Božjega Sina se je zgrnila vsa tema tega sveta. Celoten pekel z vsemi hudimi duhovi! »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Odsotnost Boga, pobesnelost, sovraštvo. A vendar s križa zadonijo besede upanja za desnega razbojnika. »Še danes boš z menoj v raju.« Dopolnjeno je. Jezus preda svojo dušo Očetu.
V duhu sedaj zrem vse tiste brate in sestre, ki so umrli nagle in nepredvidene smrti. Mnogi niso bili pripravljeni na srečanje z nebeškim Očetom. Jezus, po svojem prebridkem trpljenju se jih usmili in jih sprejmi k sebi.
Jezus, ozdravi tudi mene. Morda trpim zaradi nenadne smrti v družini in sorodstvu, morda zaradi smrti prijatelja ali znanca. Če je tako, ti sedaj predajam tistega, za katerim žalujem. Darujem ti to bolečino, Jezus, in verujem, da si vse moje bolečine vzel na svoj križ, kajti po Tvojih ranah sem ozdravljen.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Trinajsta postaja: JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA IN GA IZROČIJO MATERI
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
»Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta.« S temi besedami je Janez Krstnik poimenoval Jezusa. Sedaj je to jagnje darovano na križu, drevesu življenja. Potem ko je Jezus umrl, mu je rimski vojak prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Izlitje neskončnega Božjega usmiljenja za ves svet! Ko Jezusa snamejo s križa, ga še zadnjič položijo v roke njegovi Materi. Da, tisti Materi, ki jo je le malo pred smrtjo izročil apostolu Janezu kot Mater vseh kristjanov, Mater Cerkve.
Sedaj ti, Jezus, izročam vse tiste, ki so izgubili zaupanje v Božje usmiljenje. Ki so se zaradi svoje lastne grešnosti umaknili in zaprli pred Bogom, češ saj mi nič ne more pomagati. Predvsem pa vsem tistim, ki se raje obrnili stran od Tebe in iščejo rešitev v ezoteriki in novodobni instant duhovnosti.
Jezus, brez tebe se ne morem rešiti. V tvojem imenu se odpovem vsem tistim duhovnim praksam, ki temeljijo na samoodrešenju. Kajti le pri tebi, Jezus, je rešitev.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Štirinajsta postaja: JEZUSA POLOŽIJO V GROB
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
»Sin človekov pa nima mesta, kamor bi glavo naslonil.« Niti lastnega groba nisi imel, Jezus. Pokopali so te v grob Jožefa iz Arimateje, v grob, ki ga je hranil zase in kamor še nihče ni bil položen. A celo takrat, ko so bil že mrtev, so se te nasprotniki bali. Ukazali so postaviti stražo in grob zapečatiti.
Sedaj ti, Jezus, izročam vse tiste v naši domovini, ki jim je bila odvzeta pravica do groba in dostojnega pokopa. Vse tiste, ki so končali v kraških breznih in rudniških jaških. Njihovi posmrtni ostanki še vedno tam čakajo na dan vstajenja. Naj nam množica mučencev krvavih ideologij dvajsetega stoletja izprosi za domovino blagoslov in osvoboditev.
Jezus, obnovi v meni vero, da se življenje ne konča v hladnem in temnem grobu. Naj v grobu ostanejo vse moje strasti in poželenja, vse rane in vse, kar me tišči k tlom. Mene pa vzemi iz groba. Hvala ti, Jezus.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Petnajsta postaja: JEZUSOVO VSTAJENJE
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Prišel je dan vstajenja. Zemlja se je stresla, kamen, ki je zapira vhod v grob, se je odmaknil, zasijala je velika svetloba. Še nedavno umorjen Odrešenik, ki so se mu nasprotniku posmehovali, naj stopi s križa, je v veliki slavi premagal smrt, ki je morala izpustiti svoj plen. Smrt, kje je tvoja zmaga, kje je tvoje želo?
Sedaj ti, Jezus, izročam vse tiste, ki so obupali nad življenjem. Tudi ob tvoji smrti so mnogi obupovali. Govorili so: »Mi smo pa mislili, da bo on tisti, ki bo rešil Izrael.« Tako kot dva učenca, ki sta žalostno zapuščala Jeruzalem in se bližala Emavsu. Ni razloga za obup. Gospod je močnejši. On zmaguje! On živi!
Jezus, pomnoži mojo vero, pomnoži moje upanje, pomnoži mojo ljubezen. Ozdravi me vsakega obupa, zaverovanosti v ta svet. Kajti ti si močnejši od smrti. Hvala ti za tvoj neizmerni dar odrešenja.
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.