Objavljamo nekaj najbolj znanih misli o molitvi, ki jih je zapisal blaženi Anton Martin Slomšek:
Vsak dan je treba začeti z Bogom in ga z njim končati, mu izročiti vsa svoja dela, naj bodo njemu v čast, nam pa v zveličanje.
Moli kratko pa dobro! Takšne molitve so dragi kamenčki, ki si jih nabiraš za nebeško krono.
Moli v duhu in resnici, kajti molitev brez pomisleka bi bila kot roža brez žlahtnega vonja.
Kdaj je treba iti k spovedi in prejeti zakrament svete pokore? Ne samo o veliki noči in o božiču, temveč ko smrtni greh storiš, hitro k spovedi teci. Strašnejšega stanja ni, kakor v smrtnem grehu živeti!
Kakor nam dobri Bog daje vsak dan dih in življenje, živež, obleko in vse potrebno, dajmo tudi mi Bogu majhen dar vsakdanje molitve.
Vsak smrtni greh nas od Jezusa, naše vinske trte, loči, nam vzame Božjo prijaznost, nas, dediče nebeškega kraljestva v otroke pogubljenja spremeni. In kakor se mladika, ki se vinske trte ne drži, hitro posuši in bo v ogenj vržena, da zgori, prav tako bo z nami, če v smrtnem grehu živimo in umrjemo.
Kdor sveto vero izgubi ali pa ob sveto čednost pride, mu ugasne dušna luč sredi trde noči. Bratje in sestre, varujte luč svete vere, da nam je sovražni veter sedanjega sveta ne ugasne.
Ne smemo torej brezskrbno dremati, ne držati križem rok, ampak vsakdo izmed nas naj po svojem stanu za sveto vero poskrbi ter v dejanju in besedi pokaže, da je pravoveren katoliški kristjan, pripravljen rajši vse izgubiti, kakor dopustiti oškodovanje vere.
Boga spoznati in ga častiti je naša sveta in večna dolžnost.
Bog nas je ustvaril, da bi ga molili, ljubili in mu služili ter se tako zveličali.
Velika je milost, da smo rojeni, še večje pa je Božje usmiljenje, da smo prerojeni v svetem krstu.
Sveta maša je najsvetejše srce vsega bogoslužja ter živ studenec Božje milosti.
Vir: Hozana.si