Naslednje oblike pogovora z Bogom, ki spreminjajo, temeljijo na tem, kar je razodeto v Svetem pismu.
Za molitev si je treba nenehno prizadevati. Mnogi smo se le malo naučili poleg molitev iz župnijskega verouka kot sta molitev po obrazcih in rožni venec.
Če čutite, da vaša molitev nikamor ne napreduje, vzemite v roke Sveto pismo.
Psalmi so eni izmed največjih zakladov osebne molitve. Samo pomislite, celo Jezus je uporabljal psalme, da je molil, celo na križu.
Katekizem Katoliške Cerkve izpostavlja pet načinov molitve, ki jo najdemo v Svetem pismu. Te oblike molitve temeljijo na božjem razodetju in izkušnjah ljudi, ki jih najdemo v Svetem pismu.
Slavljenje in češčenje
Katekizem opisuje slavljenje kot molitev, ki »izraža temeljno gibanje krščanske molitve: ta molitev je srečanje Boga in človeka; božji dar in človekovo sprejemanje kličeta v njej drug po drugem in se zedinjata. Molitev slavljenja je človekov odgovor na božje darove: ker Bog blagoslavlja, more človekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir vsakega blagoslova.«
Očenaš vsebuje ta blagoslov, ko izrečemo: »posvečeno bodi tvoje ime.« Drug primer te molitve najdemo v 3. poglavju Daniela (Dan 3).
Češčenje je tesno povezano z blagoslovom in katekizem ga opiše kot prvo držo, prvo razpoloženje človeka, »ki pred svojim Stvarnikom priznava, da je od njega ustvarjen. Adoracija (božje češčenje) poveličuje veličino Gospoda, ki nas je naredil in vsemogočnost Odrešenika, ki nas osvobaja zla.«
Prosilna molitev
Prosilna molitev je verjetno najbolj znana oblika molitve. Njeni izrazi so besede prošnje, s katero prosimo, moledujemo, z vztrajnostjo kličemo, kličemo na pomoč, vpijemo, kričimo in se celo bojujemo v molitvah (prim KKC 2629). To je molitev, ki prepoznava moč in veličino Boga in prosi njegovega usmiljenja.
Ta tip molitve bi moral najprej vključevati prošnjo za odpuščanje, kot je molil cestninar: »Bodi milostljiv meni grešniku (Lk 18,13). Prošnja za odpuščanje je predhodna pravilni in čisti molitvi. Zaupljiva ponižnost nas znova postavi v luč občestva z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom in občestva enih z drugimi: tedaj ‘dobimo od njega vse, kar ga prosimo’ (1 Jn 3,22).Prošnja za odpuščanje je predhodna evharističnemu bogoslužju pa tudi osebni molitvi« (KKC 2631).
Bog vedno usliši naše prosilne molitve, čeprav morda ne na način, ki smo ga pričakovali mi.
Priprošnja
Še ena razširjena molitev, priprošnja, »je prosilna molitev, ki nas bolj upodobi po Jezusovi molitvi. Jezus je edini priprošnjik pri Očetu za vse ljudi, posebno za grešnike«. To je star način molitve, ki ga najdemo v Svetem pismu. Katekizem pravi: »Posredovati, prositi v prid drugega je od Abrahama dalje lastno srcu, ki je uglašeno po božjem usmiljenju. V času Cerkve je krščanska priprošnja udeleženost pri Kristusovi priprošnji: je izraz občestva svetih. V priprošnji tisti, ki moli, ne ‘gleda nase temveč raje na druge (prim. Flp 2,4), tako da moli celo za tiste, ki mu prizadevajo zlo.’« (KKC 2635).
Zahvalna molitev
Zahvalna molitev je značilna »molitev Cerkve, ki v obhajanju evharistije razodeva in vedno bolj postaja to, kar je« (KKC 2637).
To je način molitve, ki je običajen, a ga velikokrat ne prakticiramo. Lahko prosimo za nekaj posebnega, toda ko Bog usliši našo prošnjo, se mu pozabimo zahvaliti. Jezus je na to opozoril, ko je ozdravil deset gobavcev, pa se je z zahvalo vrnil samo eden: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« (Lk 17,17-18).
Hvalna molitev
Hvaljenje je podobno kot slavljenje in zahvaljevanje posebna oblika molitve. To je molitev, ki »najbolj neposredno priznava, da je Bog Bog. Hvaljenje ga opeva zaradi njega samega, daje mu slavoonkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE (KKC 2639).
Katekizem razlaga: »Kakor navdihnjeni pisatelji Nove zaveze tako tudi prve krščanske skupnosti na novo bero knjigo psalmov in opevajo v njej Kristusovo skrivnost. V novosti Duha zlagajo tudi himne in speve na podlagi nezaslišanega dogodka, ki ga je Bog izvršil v svojem Sinu« (KKC 2641).
To molitev najdemo tudi v Razodetju, kjer »Preroki in sveti, vsi, ki so bili umorjeni na zemlji zaradi pričevanja za Jezusa, neizmerna množica tistih, ki so prišli iz velike bridkosti in pred nami dosegli božje kraljestvo, pojejo hvalo in slavo njemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu.« (KKC 2642)
To je molitev, ki preprosto hvali Boga, ker je Bog in ne zaradi kakšne posebne ugodnosti ali naklonjenosti. Obhajanje evharistije pogosto imenujemo »hvalna daritev«.
Več na: https://aleteia.org/2017/08/16/5-types-of-prayer-that-will-change-your-life/5/
Vir: Aletheia, Nadškofija Ljubljana