Ni še daleč čas, ko je kar veljalo prepričanje, da je začetnik molitve rožnega venca sv. Dominik, ustanovitelj dominikanskega reda. Danes je znano, da so ti redovniki veliko napravili za širjenje rožnega venca, njegov začetek pa je precej starejši, piše spletna stran donbosko.si.
Izvor besede rožni venec je precej negotov. Nekateri so mnenja, da izhaja iz sanskrta “japamala”, kar pomeni latinsko corona. Ta pa pomeni tako zbirko oziroma venec rož kakor tudi zbirko molitev. Tako naj bi corona pomenila splošno vsako molitev, pri kateri se ponavljajo določeni molitveni obrazci in se to ponavljanje šteje na jagode (kamenčke), nabrane na vrvici. Zato corona (venec) večkrat pomeni tudi molek, to je jagode, nabrane na vrvici in štetje molitev. Zaradi tega imenujemo naš rožni venec tudi molek. Način moIitve s ponavljanjem istih kratkih molitvenih obrazcev ali vzklikov je obče človeški in ga zato ne poznamo samo v krščanstvu, temveč tudi v nekrščanskih verstvih (hinduici, muslimani). Nikakor ne gre zgolj za zunanje ponavljanje, temveč za globoko osebno doživljanje in poglabIjanje ob določenem besedilu. To naj se dotakne človekovega srca in prepoji mišljenje. Vrvico z jagodami (molek) za štetje molitev so najprej uporabljali puščavniki na Vzhodu, od tam pa je prišla ta navada tudi na Zahod.
Najpogostejša molitev, ki so jo puščavniki in pozneje menihi molili in ponavljali, je očenaš, latinsko Pater noster.
V desetem stoletju so menihi po samostanih, zlasti v samostanu Cluny navdušeno molili 150 psalmov, ki so jih razdelili na tri petdesetice (50, 100, 150). Za brate, ki se niso udeležili molitev psalmov v koru (tudi zaradi nepismenosti), je bilo določeno, da molijo namesto psalmov (brevirja) po 50, 100 ali 150 očenašev. Te so šteli po jagodah na vrvici, ki so jo imenovali paternoster. V francoskem samostanu Cluny je bilo tudi določeno, da mora vsak redovnik za vsakega umrlega člana skupnosti darovati sveto mašo, vsak redovnik neduhovnik pa zmoliti 50 psalmov ali očenašev. V redovnih skupnostih templarjev je bilo določeno, da morajo vsi redovniki za vsakim umrlim v skupnosti sedem dni moliti po 100 očenašev na dan.
Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.