geslo: vse v večjo božjo slavo in čast (sv. Ignacij)
namen: da bi imeli osebni odnos z Bogom
geslo 9. dne: v vseh stvareh gledati Boga
uvodna misel:
Praznujemo 500 letnico spreobrnjenja sv. Ignacija, ki pa je bil, pomenljivo, pred tem že veren kristjan. Marija nas na Kureščku vabi, da bi se v prenovi Cerkve, ponovno obrnili na zglede svetnikov, posebno na sv. Ignacija in na sv. Frančiška. Upravičeno se nam poraja, da v tem sporočilu iz Kureščka, ki jih je pozitivno označil, že pokojni nadškof dr. Alojzij Šuštar ne more biti zmote. Ignacij pripelje v Cerkev duhovno izkušnjo in učenje, ki je izjemno inovativno, na trenutke se zdi celo kot »nov nauk« in izjemno rodovitno. Sv. Ignacij nas popelje v šolo duhovnega življenja, v šolo molitve ob Svetem pismu, v šolo molka in tišine, v šolo očiščevanja od greha, v šolo odločitve za Boga, v šolo izbire in prepoznanja življenjskega poslanstva, v šolo duhovnega spremstva, v šolo razlikovanja duhov, v šolo prepoznavanja Boga v vseh stvareh, v šolo dejavne vere in ljubezni, v šolo duhovnih vaj in misijonov, v šolo organiziranega univerzitetnega študija, v šolo zvestobi papežu in kralju; in še in še bi lahko naštevali. Od Ignacija se res lahko veliko naučimo – ’ne daje nam pa rib, uči pa nas ribariti’ – . Pomembno tudi to, da nas ne on sam, niti Cerkev, niti Družba njegovih tovarišev, ne obremenjuje z njegovim svetniškim kultom osebnosti, temveč se daje na prvo mesto, kot največji sad njegovega življenja, vsebino in karizmo, ki bistveno izvirata iz njegovih Duhovnih vaj – v SLO mislim da je ena sam cerkev sv. Ignacija, visoko med pohorskimi griči – . To pa najde veliko potrditev tudi v veliki sveti resnici naše vere:»Nad klavnimi daritvami in jedilnimi daritvami nisi imel veselja, izoblikoval si mi ušesa … Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog me veseli, tvoja postava je v mojem srcu.« (Ps 40, 7.9) Tako v Stari zavezi, kot tudi kasneje v Novi zavezi enako; in še jasneje in celo v povezanosti na Jezusu najbolj sveti zemeljski lik: »Glejte, moja mati in moji bratje! Kdor namreč spolni Božjo voljo, ta mi je brat in sestra in mati.« (Mr 3, 35) Ignacij nam bistveno pomaga, s svojim zgledom in učenjem odpreti ušesa Bogu in Cerkvi, spoznati in vzljubiti božjo voljo, ter zvesto in trdno po njej živeti in jo izpolnjevati. Tu pa se potrjuje tudi bistveno poslanstvo in karizma sv. Ignacija in Družbe njegovih tovarišev: obramba in opora papežu – skala na katero Bog zida Cerkev – . Ignacij in njegovi tovariši so bili predmet tudi raznih inkvizicijskih preiskav, zaradi domnevno spornega učenja in vsebine; kar pa je še bolj potrdilo njihovo evangeljsko sporočilo: danes Ignacijevi tovariši, kot edini v Cerkvi dajejo posebno zaobljubo papežu. Zadnji poudarek: zaradi izjemnega izkustva Jezusovega Srca v Duhovnih vajah – notranje doživeti božjo dobroto in ljubezen – Ignacijevi tovariši, skozi stoletja postanejo prvi protagonisti in častilci Jezusovega Srca, v vsakdanjem življenju – vse v večjo božjo slavo in čast – in tako p. Colombier postane duhovni spremljevalec, vidkinje in oznanjevalke Jezusovega Srca, s. Marjete Marije Alakok, v Pare le Monialu.
uvodna molitev:
Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device … .
iz dnevne Božje besede:
»Ko je šel Jezus v hišo nekega prvaka med farizeji v soboto na obed, so ga ti opazovali. … .« (Lk 14,1.7-11)
iz litanij vseh svetnikov:
Sveti Anton … prosi za nas!
Sveti Benedikt …
Sveti Bernard …
Sveti Frančišek in Dominik …
Sveti Janez XXIII. …
Sveti Janez Pavel II. …
Sveti Tomaž Akvinski …
Sveti Frančišek Ksaverij …
Sveti Stanislav Kostka … prosi za nas!
Pričevanje:
Odločil sem se za duhovne vaje v tišini, sv. Ignacija. Poklical sem duhovnika in povprašal. Kmalu sem bil že na prvem pogovoru. Vprašal me je kaj pričakujem od duhovnih vaj? Povedal sem mu to in to in to. Dal mi je točke, ki sem jih sledil od dneva do dneva. V času duhovnih vaj dne sem prišel na razgovor, dejal mi je, da moram še enkrat ponoviti točno določeno vajo, ker se božja volja še ni izkristalizirala. Upiralo se mi je, a storil sem kot mi je naročil. Dan potem sem se vrnil, dejansko v popolnem spoznanju, glede zelo pomembne odločitve. Še danes se spominjam te duhovne izkušnje, ki mi je v veliko oporo in pomoč. … Bogu in Mariji čast in zahvala!
osrednja molitev:
… ki je trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal, šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. … .
duhovna spodbuda:
V družini se bomo prizadevali za skupno molitev sv. rožnega venca.
pričevanje iz življenja sv. Ignacija:
Bilo je v začetku leta 1523. Odpravil se je v Barcelono, da bi se vkrcal. Čeprav se mu je ponujalo več popotnih družb, je vendarle želel iti sam, ker je bila vsa njegova skrb to, da bi imel Boga za edino pribežališče. Tako so ga nekega dne, ker ni znal ne italijanskega ne latinskega jezika, zelo silili, naj si preskrbi družbo; govorili so mu, kako zelo mu bo pomagala, in jo močno hvalili. On pa jim je rekel – če bi bil tudi sam sin ali brat cardonskega vojvode, vseeno ne bi potoval v njegovi družbi, ker želi imeti tri kreposti, ljubezen, vero in upanje. Ko pa bi imel tovariša, bi takrat, ko bi bil lačen, pričakoval pomoč od njega, in ko bi padel, bi upal, da mu bo on pomagal vstati. Tako bi se tudi njemu zaupal in bil zaradi tega njemu naklonjen. On pa hoče svoje zanašanje, naklonjenost in zaupanje staviti samo v Boga. Kar je na ta način povedal, je tudi čutil v svojem srcu. V skladu s temi nazori si je želel, da bi se vkrcal ne le čisto sam, ampak tudi brez vsake popotnice. Ko se je začel pogajati o vkrcavanju, je pri ladijskem kapitanu dosegel, da ga je vzel brezplačno, ker ni imel denarja, vendar pod pogojem, da mora vzeti na ladjo nekaj prepečenca za prehrano, drugače ga na noben način na svetu ne bi vzeli. (Avtobiografija, 35) … sv. Ignacij prosi za nas!
Kratka kateheza o ključnih besedah iz Duhovnih vaj sv. Ignacija:
Končujemo s vpogledom v Duhovne vaje sv. Ignacija, z še eno pomembno vsebino Ignacija, njegove karizme in Družbe njegovih tovarišev. Ignacij želi, da bi v vsem gledali Boga. To pa je tista značilnost, ki jo mnogokrat omenjamo kot kontemplativno. Ignacij nas v četrtem tednu duhovih vaj popelje do najpomembnejšega daru svete vere RKC kot tudi Duhovnih vaj, ki je ljubezen. Kot do vseh drugih darov in milosti, nas sv. Ignacij tudi do tega daru popelje, preko izrednega božjega pedagoškega čuta, ki ga je po vsej verjetnosti, po poti spreobrnjenju tudi sam doživel. V četrtem tednu je večina molitev namenjenih častitljivemu delu skrivnosti naše vere: vstajenju, vnebovzetju in binkošti. V teh molitvah sv. Ignacij želi, da bi se čim bolj navzeli veselja in radosti nad Kristusovim vstajenjem, vnebohodom in binkoštimi. Poudarek je na srečanju s vstalim Gospodom; kot so bili tega deležni Mati Marija, žene, učenci, mnogi Izraelci, tako nas, v duhovih vajah, božji pedagoški čut, želi pripeljati tudi do našega osebnega srečanja, s Vstalim Gospodom. Vendar pa Ignacij zadnji teden ne zaključi s tem temveč s kontemplacijo za dosego ljubezni, kar je pri njem spet nekaj zelo praktičnega; zanj to pomeni v vsem gledati Boga, v vsem gledati kako Bog skrbi za nas; v vsem prepoznavati Božjo dobroto in skrb. Od kvantitete in kvalitete, takšnih in drugačnih stvari – tudi duhovnih, duševnih, svetnih – ni zagotovljenega spoznanja božje ljubezni, v našem življenju in v našem srcu. Temveč jo lahko kristjan doživi, le v veri in v zaupanju, po svojem odprtem in preprostem srcu. Ob tem pa nam sv. Ignacij ponudi tudi še izreden vpogled, v našo podobo pred Bogom. Ignacij ve, da je za tistega, ki se poda na pot Duhovnih vaj, v končnem smislu tudi pomembno, kako Gospod gleda nanj, saj smo ustvarjeni po Njem. Ignacij nas v tej kontemplaciji za dosego ljubezni – vedoč da človek ne more ljubiti če ni predhodno ljubljen – popelje, tudi do tega božjega pogleda na nas in naše življenje (DV 232). Sad tega kontemplativnega sadu, ki je božja ljubezen, ki se na mnoge načine pretaka v naša srca in naša življenje, pa je predvsem popolna izročitev Bogu, h kateri nas, ob zaključku Duhovnih vaj – kot nek vrhunec – popelje sv. Ignacij:
»Vzemi, Gospod, in sprejmi vso mojo svobodo, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo, karkoli imam ali premorem. Ti si mi to dal, tebi, Gospod, to vračam. Vse je tvoje, razpolagaj z vsem popolnoma po svoji volji. Daj mi svojo ljubezen in milost, to mi zadošča«. (DV 234)
… vsi sveti Ignacijevi tovariši prosite za nas!
zaključna molitev:
… Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; vstajenje mesa in večno življenje. Amen.
Gospod Jezus, Sin večnega Očeta, po priprošnji vseh svetih in duš v vicah te prosim … (dodamo osebne in občestvene namene)
T. S.