geslo: vse v večjo božjo slavo in čast (sv. Ignacij)
namen: da bi imeli osebni odnos z Bogom
geslo 7. dne: uporabnost spodbud sv. Ignacija/ razločevanje II. del
uvodna beseda:
Danes godujeta sv. Simon in Tadej, Jezusova bratranca. Bog jima je podelil že mnogo uslišanj. Ignacij je imel tovariše, s katerimi je oblikoval Družbo Jezusovo, ki so stopali, tudi na pot duhovnih vaj, potem, ko so dozoreli, pred tem jih Ignacij ni prepustil. Če nam v življenju ni do izpolnjevanja božje volje in v nas prevladuje želja ’po karieri’ in ne služenju Gospodu – ne glede kateri poklic opravljamo – ne glede ali v Cerkvi ali v svetu – potem se bomo stežka znašli v duhovni vajah – praktično v njih nimamo kaj početi – . Posebno, če ne želimo očistiti svojih želja in volje, predvsem v prvem kot tudi drugemu tednu Duhovnih vaj. Bistveno vprašanje Duhovnih vaj je, ali se želimo popolnoma dati na razpolago Sveti Trojici, da ji bomo služili, po klicu, ki ga je Gospod položil v nas. V tem bo imel kristjan največjo Kristusovo naklonjenost, privabil bo največji, osebni kot tudi skupnostni božji blagoslov. Na poti do praznika vseh svetih in vernih duš, se ne navdušujemo na odličnim vinom (Kristusom), temveč želimo in spoznavamo trdno in zaupanja vredno pot, da to preizkusimo in okusimo. To pomeni, da je Ignacij tista prelomnica v zgodovini Cerkve, ki nas ne navdušuje direktno s Kristusom, temveč nas želi popeljati po poti Duhovnih vaj, kjer ga bomo tudi sami, notranje doživeli in spoznali. Ignacij nam ne ponuja ribe, temveč nas želi naučiti ribariti; Ignacij nam ne govori, kako odlično vino (Kristusa) je izkusil, temveč nam pokaže pot, kako se tudi nam lahko to zgodi. Ignacij je šel, še velik korak dlje od Frančiška; sam je sanjal, kako bi postal in delal kot sta delala sv. Frančišek in sv. Dominik; sedaj pa nam nudi sredstvo – Duhovne vaje – po katerih se lahko upodobimo, vsak v svojega pristnega svetnika. Bistveno pri tem pa je tudi, da nam pokaže pot očiščevanja srca, v prvem tednu duhovnih vaj, ko nas popelje, vse tja do življenjske spovedi in še trdnejše odločitve za Boga. Bistvo Ignacija je, da nas ne želi navezati nase, da nas ne želi okupirati z lastnim kultom osebnosti, nas ne sprašuje iz katerega stanu ali reda prihajamo, temveč nam ponuja ’avtocesto’ – Duhovne vaje – do odrešene in osvobojene osebnosti, ki bo popolni alter Kristus – drugi Kristus – brez copy paste -ta; za kateri koli civilni ali cerkveni stan! Lik Ignacija je izredno aktualen, bil je že kristjan, ko je doživel še večje spreobrnjenje, prav tako se je boril v španskem uporu za kralja, proti kateremu so se uprla španska mesta. Ignacij je bil že pred spreobrnjenjem kristjan, spoštoval je zakonito in legalno oblast, držal se je zakonov in se v državljanskem uporu postavil na stran legalne in legitimne oblasti. … Vsi svetniki … prosite za nas! Vse verne duše v vicah … prosite za nas!
uvodna molitev:
Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device … .
iz dnevne Božje besede:
Bratje in sestre, niste več tujci in priseljenci, ampak sodržavljani svetih in Božji domačini, zidani na temelju apostolov in prerokov. … . (Ef 2,19-22)
iz litanij vseh svetnikov:
Sveta Neža … prosi za nas!
Sveta Marija Goretti …
Vsi sveti mučenci in mučenke …
Sveti Leon in Gregor …
Sveti Ambrož …
Sveti Hieronim …
Sveti Avguštin … prosi za nas!
Pričevanje:
Pred leti je zaokrožila novica, da se bo oblikovala skupina, ki bo delala duhovne vaje sv. Ignacija v vsakdanjem življenju – 30 tednov – . Zbrala se je skupina dvanajstih udeležencev, a vsako leto se je število pomnožilo. V nekaj letih je prišlo do števila 150 in več. Nekateri so te duhove vaje ponavljali več let, vsako leto zapored. Ob koncu so bila vedno tudi pričevanja, ki so pričevala, o tem kako je Gospod blagoslovil njihovo delo, razpoložljivost, pripravljenost, sredi vsakdanjega življenja. Mnogi so pričevali o korenitih spremembah v osebnem življenju. … Bogu in Mariji čast in zahvala!
osrednja molitev:
… ki je trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal, šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. … .
duhovna spodbuda:
V družini se bomo prizadevali za skupno molitev sv. rožnega venca.
pričevanje iz življenja sv. Ignacija:
Šel je svojo pot na Montserrat, in kot je imel vedno navado, premišljeval o junaških delih, ki jih bo storil iz ljubezni do Boga. Ko je prispel na Montserrat, je opravil molitev in v dogovoru s spovednikom opravil pisno splošno spoved. Spoved je trajala tri dni. Dogovoril se je s spovednikom, da bo dal mulo odvesti, meč in bodalo pa bo obesil v cerkvi na oltar naše Gospe. To je bil prvi človek, ki mu je razodel svojo odločitev. Do tedaj je namreč ni razodel še nobenemu spovedniku. … Na večer pred praznikom naše Gospe, v marcu leta 1522, je odšel ponoči, kolikor je le mogel naskrivaj, k nekemu revežu. Slekel je vsa svoja oblačila in jih dal revežu, potem je oblekel svojo zaželeno obleko in šel klečat pred oltar naše Gospe. Prebil je vso noč, nekaj časa na kolenih, nekaj časa na nogah, z romarsko palico v roki. Ko se je začelo daniti, je odpotoval, da ga ne bi prepoznali. … sv. Ignacij prosi za nas! … . (Avtobiografija, 17 – 18)
Kratka kateheza o ključnih besedah iz Duhovnih vaj sv. Ignacija:
Dejali smo, da vsebino Duhovnih vaj sv. Ignacija lahko uporabimo tudi, če ne gremo na Duhovne vaje sv. Ignacija. Lepo in koristno je npr. narediti po molitvi tudi refleksijo, tudi Bog potem, ko je ustvarjal svet, je vsak dan pogledal za nazaj in dejal: »Bog je videl, da je dobro!« Če je Bog delal refleksijo je prav gotovo tudi za nas to zelo koristno. Kako koristna bo refleksija na delo pastoralnega sveta, ob zaključku njenega mandata, ki jo lahko predamo tudi naslednjemu izboru župnijskega sveta. Prav tako vidimo, da je eden od poudarkov sv. Ignacija na tišini, molku, za zbranost in osredotočenost. Tudi s to vsebino – tišino – molk – lahko obogatimo našo liturgijo. Še kako bomo dali pravi poudarek, s tišino in molkom na liturgično dogajanje po evangeliju, po pridigi in po prejemu sv. obhajila. Prevečkrat želimo vnesti posamezne poudarke pri bogoslužji le z besedo in petjem, pozabljamo na tišino, molk, ki nas ne raztresa, temveč daje nenadomestljivo bogoslužno vsebino. Osrednje vabilo sv. Ignacija v Duhovnih vajah je premišljevanje ob svetih spisih. Vse župnijske skupine – tudi celotna pastorala – bi morale imeti za cilj spoznavanje in rast vernikov v molitvi ob Svetem pismu. Bistvo Ignacija je, da nam je pokazal pot, ki jo je sedaj potrebo preliti na vernike. Verniki bodo živeli tudi od naših besed, še veliko bolj, če jih vztrajno vabimo, učimo in dajemo oporo molitvi ob večnih spisih. Včeraj smo spregovorili o razlikovanju duhov, v prvem tednu, danes še par besed o razlikovanju duhov v drugem tednu (DV329-336). Ignacij pravi, da ta pravila veljajo bolj za drugi teden Duhovnih vaj, kjer se postavimo pod Kristusovo zastavo, ki je zastava nebeškega kraljestva in blagrov, kjer premišljujemo o treh vrstah ponižnosti, kjer se naučimo odločati po božji volji, in kjer kot osrednji del spremljamo Kristusa od spočetja in jasli do konca javnega delovanja. V prvih dveh pravilih sv. Ignacij predstavi temeljno pravilo iz prvega tedna: Bog pušča v naši duši veselje, vero, mir … hudi duh pa se bori proti delom Boga in njegovih angelov v naši duši (DV 329). Ignacij tudi ugotavlja, da samo Bog lahko daje duši tolažbo brez predhodnega vzroka (DV 330). V nadaljevanju pa Ignacij napravi velik korak naprej, pri konkretnem razkrivanju hudiča, ko pravi, da se hudič dela angela luči, da vstopa s pobožno dušo, a izstopa tak kot je (DV332). Lahko rečemo, da je to osrednje pravilo razlikovanja duhov drugega tedna. Nato Ignacij nadaljuje s podrobnejšo razlago, ki nam pomaga prepoznati rep zla, v razpletu mislih, delih in odločitvah. Kako prepoznati v razpletu misli sovražnika? Ignacij pravi, poglejmo njihov začetek, njihov osrednji del in njihov zaključek. Če se razvoj misli, ki se zbujajo, sprevrže v nekaj slabega ali kar raztresa duha ali kar je manj dobro od tistega, kar je duša prej sklenila storiti; ali če dušo to slabi, vznemirja in moti, ko ji jemlje mir, notranji molk ali zbranost, je to jasno znamenje, pravi sv. Ignacij, da prihajajo te misli od hudega duha, sovražnika človeškega napredka in večnega življenja ( DV 333). Ignacij pa nas tudi svari, in veliko bolj v tolažbi kot v potrtosti, da je potrebno biti, prav v tem stanju duše še kako previden, kajti kaj hitro, tudi hudič doda svoj del, kar pa ni neposredno od Boga (DV336). Predvsem pa nas povabi, da molimo in premišljujemo ob pravilih za razlikovanje duhov, tako prvega kot druga tedna. To so, kar velike finese – tenkočutnost in ponižnost- duhovnega življenja, a strašno pomembne, da ostanemo znotraj prave Poti, Resnice in Življenja. … sv. Ignacij prosi za nas!
zaključna molitev:
… Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; vstajenje mesa in večno življenje. Amen.
Dobri Oče, po priprošnji vseh svetih in duš v vicah, te prosim … (dodamo še osebne in občestvene namene)
T. S.