Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da Tebe, Gospod, vedno slavimo, slovesneje pa te hvalimo posebno v tem času, ko je bilo darovano naše velikonočno Jagnje Kristus.
-On je pravo Jagnje, ki je odvzelo grehe sveta. S svojo smrtjo je uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje.
-Po njem se otroci luči prerajajo za večno življenje in se vernim odpirajo vrata nebeškega kraljestva. Njegova smrt nas je rešila naše smrti, njegovo vstajenje je začetek našega vstajenja.
-Ne neha se za nas darovati in nas pri tebi vedno zagovarja in brani. Na križu žrtvovan več ne umrje, temveč s poveličanimi ranami živi na veke.
-Razdejal je moč pradavnega greha, dvignil in prenovil padli svet in nam ljudem vrnil polnost življenja.
-Z daritvijo svojega telesa na križu je dopolnil daritve stare zaveze. Sam sebe je daroval za naše zveličanje in tako postal duhovnik, oltar in Jagnje obenem.
Zato se v velikonočnem veselju raduje ves svet, pa tudi angeli v nebesih nenehno prepevajo Tvojo slavo in mi z njimi kličemo/pojemo: Svet…
Vir: Rimski misal, Hozana.si